Ugasni svečo, prižgi oljenko!

Oljenka kot trajnostna alternativa za svetlejšo prihodnost

Vsako leto Slovenci prižgemo približno 16 milijonov nagrobnih sveč, kar povzroči okoli 4.000 ton odpadkov, večinoma iz plastike, kovin in stekla. Sveče, bodisi nagrobne, dišeče ali dekorativne, so del našega vsakdana, vendar pa se redko zavedamo, kakšen vpliv imajo na okolje in naše zdravje. V luči rastoče okoljske ozaveščenosti in iskanja bolj trajnostnih rešitev je čas, da ponovno razmislimo o alternativah, kot so oljenke, ki jih je človeštvo uporabljalo že v prazgodovini in antiki.

Sveče imajo dolgo zgodovino, vendar je sodobna industrija sveč zaradi uporabe materialov, kot so parafin, plastika in sintetika, okoljsko precej obremenjujoča. Parafinski vosek, ki je stranski produkt naftne industrije, predstavlja glavni surovinski material za večino sveč. Pri gorenju parafinskih sveč se sproščajo hlapne organske spojine, kot sta benzen in toluen. 

Okoljski in zdravstveno vidik masovne uporabe sveč

Odpadki, ki nastajajo zaradi uporabe sveč, močno prispevajo k onesnaženju. Povprečna nagrobna sveča vsebuje približno 33 % plastičnih materialov, 49 % parafina in 1 % kovin. Nepremišljeno odlaganje sveč lahko povzroči onesnaženje tal in ogroža ekosisteme. Večina nagrobnih sveč konča na deponijah ali v sežigalnicah, kar povzroča emisije toplogrednih plinov in obremenjuje okolje.

Statistike kažejo, da je v Sloveniji poraba sveč izjemno visoka, pri čemer dve tretjini nagrobnih sveč porabimo okoli dneva spomina na mrtve. Poleg tega so priljubljene tudi dekorativne in dišeče sveče, kar še povečuje skupno količino odpadkov. Občutno zmanjšanje uporabe teh izdelkov bi lahko bistveno prispevalo k varovanju okolja.

"Saj je samo ena sveča," je reklo dva milijona Slovencev.

Sveče niso le okoljska težava, temveč imajo lahko tudi pomembne posledice za zdravje. Raziskave kažejo, da gorenje parafinskih sveč sprošča hlapne organske spojine, kot sta benzen in toluen. Toluen lahko deluje nevrotoksično in je ponekod v regulativih registriran kot toksin, benzen pa je znan rakotvorni dejavnik. Poleg tega parafinske sveče pogosto puščajo sajaste ostanke, ki obremenjujejo kakovost zraka v zaprtih prostorih.

Dolgotrajna izpostavljenost različnim hlapljivim kemikalijam je povezana z boleznimi dihal, povečanjem tveganja za raka in draženjem oči. Poleg tega dišeče sveče pogosto vsebujejo sintetične dišave, ki pri gorenju sproščajo strupene snovi, kot so ftalati – znani endokrini motilci, ki lahko vplivajo na hormonsko ravnovesje. Za boljše razumevanje vplivov so potrebne nadaljnje študije, vendar trenutno znani podatki kažejo na potrebo po previdnosti pri uporabi sveč v zaprtih prostorih. Dolgotrajna izpostavljenost snovem, ki jih sproščajo sveče, povečuje tveganje za bolezni dihal in nekatere vrste raka. Uporaba sveč v zaprtih prostorih, kjer je slaba ventilacija, še dodatno poslabša kakovost zraka.

Boljša izbira so torej sveče iz naravnih materialov, kot so čebelji vosek ali rastlinski voski, ki gorijo čisteje in sproščajo manj škodljivih snovi. Kljub temu pa je pomembno upoštevati, da pridobivanje čebeljega voska lahko vpliva na okolje in čebele. Za trajnostno uporabo je ključna odgovorna pridelava voska, ki spoštuje naravne cikle čebel in ohranja njihova življenjska okolja.

Oljenka kot trajnostna alternativa svečam

Tradicionalne oljenke, ki so se uporabljale že v prazgodovini, pravi razmah pa so doživele v antiki, ponujajo odlično trajnostno alternativo našim vsakdanjim svečam. Izdelane so iz naravne gline in napolnjene z olivnim ali drugim rastlinskim oljem, kar jih postavlja med okolju prijazne svetlobne vire. Oljenke so trajnostne, večkrat uporabne in estetsko privlačne, hkrati pa imajo tudi simbolni pomen.

Oljenke uporabljajo naravna goriva, kot je olivno olje, ki pri gorenju ne oddaja sajastega dima in ne onesnažuje zraka. V nasprotju s plastičnimi ali kovinskimi deli sveč so oljenke izdelane iz naravne gline, ki je biorazgradljiv material. Dolga življenjska doba oljenk (vse antične so stare okrog 1500 do 2000 let in še vedno delujejo!) in možnost ponovne uporabe prispevata k zmanjšanju količine odpadkov.

Gorivo, ki se uporablja v oljenkah, sprošča manj škodljivih emisij v primerjavi s parafinskimi svečami. Olivno olje ima dolgo zgodovino uporabe kot čisto in trajnostno gorivo, ki ne vsebuje rakotvornih snovi. Poleg tega oljenke ne vsebujejo sintetičnih dodatkov, ki bi lahko povzročali alergije ali težave z dihanjem.
Oljenke so bile v antiki simbol domačega ognjišča in so imele pomembno mesto v verskih obredih in vsakdanjem življenju. Njihova estetska vrednost presega praktično uporabo – s svojo toplino in tradicionalnim dizajnom vnašajo v dom pridih zgodovine in elegance.

Uporaba oljenk pa se odlično ujema tudi z načeli zero waste gibanja. Namesto enkratne uporabe, kot je to pri večini sveč, oljenke omogočajo dolgotrajno uporabo z minimalnimi stroški in vplivom na okolje. Poleg tega so oljenke prilagodljive – kot gorivo lahko uporabimo različna rastlinska olja, od olivnega do repičnega, kar zmanjšuje odvisnost od specifičnih virov.

Sveče imajo v sodobnem življenju pogosto tudi simbolni pomen, bodisi kot izraz spomina, svetlobe ali domačnosti. Vendar pa oljenke to simboliko še dodatno poglobijo, saj so bile skozi zgodovino povezane z rituali, ki praznujejo trajnost in življenjski cikel. Njihova uporaba lahko ponovno obudi pozabljene tradicije, kot so zimski obredi, prižiganje luči za simboliziranje upanja in priprava na nove začetke. Povezujejo nas z naravnimi ritmi, ki so bili za naše prednike ključni v razumevanju prehodov med letnimi časi.

Čeprav so sveče globoko zakoreninjene v naši kulturi, je čas, da ponovno premislimo o njihovem vplivu na okolje in zdravje. Oljenke, ki so se uporabljale že pred tisočletji, predstavljajo trajnostno, zdravju prijazno in estetsko alternativo. Z njimi ne le zmanjšujemo odpadke in onesnaževanje, temveč ohranjamo tudi bogato kulturno dediščino.

Ugasnimo sveče in prižgimo oljenke - za bolj čisto okolje, boljše zdravje in svetlejšo prihodnost.