Od čarobnih gozdov do globokih morij
Pomisli na zgodbe iz otroštva, ki si jih pogosto ali pa rad poslušal. Kakšne emocije si imel ob njih? Kakšno sliko so ti narisale v mislih? Morda so te zgodbe v tebi vzbudile občutek čudenja, veselja ali celo strahu. Skozi te zgodbe si spoznaval svet, razumel vrednote in moralne nauke, ki so oblikovali tvoje dojemanje sveta.
Od mitov do modernih teorij
Ljudje se učimo skozi zgodbe. Večina zgodb ima nek nauk. Pred pisnim izročilom in zgodovinskimi zapisi ter etnologijo so bile zgodbe osnovni način za učenje novih generacij in za prenos vsega znanja med generacijami. Vsa naša današnja znanost, vse vedenje o svetu, je imelo začetke v zgodbah. V njihovi najstarejši obliki so bili to najverjetneje miti, ki so starodavnim ljudem razlagali svet okrog njih.
Arheologi: Pripovedovalci izgubljenih svetov
Osnovni elementi vsake zgodbe so ljudje, predmeti in prostor ter čas, v katerem se zgodba odvija. Arheologi so pripovedovalci zgodb na svoj način. Stereotip arheologa je nek pustolovski lovec na zaklade, vendar pravi arheologi vam bodo povedali, da je najdragocenejši zaklad, ki ga na izkopavanjih odkrijejo, kontekst. Kontekst je tkivo, ki posamezne materialne najdbe poveže v smiselno celoto in jih umesti v zgodbo s prostorom, časom in ljudmi. Končni rezultat vsake arheološke raziskave je zgodba – o času, prostoru, ljudeh in njihovih navadah, o njihovem vsakodnevnem življenju.
